Ubistvoto
e protivpravno smisleno ili nenamerno lishuvanje
na tug zivot. Neprirodnata smrt sekogash e predizvikana
od druga raka, samoubistvo ili drug krivicno-praven
slucaj.Predmetot na otkrivanje, razjasnuvanje
i dokazuvanje kaj ubistvoto e krivicno delo so
site svoi elementi : predmet (Zrtva), subjekt
(storitel) na krivicnoto delo, objektivnata strana
(samoto storeno delo so site poedinosti i posledici),
subjektivnata strana ( dali deloto e izvrsheno
so umisla ili nenamerno), motivot (olesnuvacki
i otezuvacki okolnosti). Prashanje e dali pri
sekoj slucaj bitno se primetuvaat tragi od krivicno
delo-ubistvo, imeno, postojat oblici na samoubistva
koi na prv pogled nalikuvaat na krivicno delo
a i cesto prirodna smrt koja neretko se poistovetuva
so ubistvo izvrsheno od tuga raka. Kako prvo zlatno
prashanje na kriminalistikata pri pronaoganje
na LESH (pod poimot Covecki LESH spaga i mrtvo
dete kaj koje so posle potpolno izdvojuvanje od
majcinata utroba (separacija) se pojavuva dishenje
i rabota na srceto, kako i mrtvo dete koje posle
potpolno izdvojuvanje od majcinata utroba ne se
pojavilo dishenje i rabota na srceto no zatoa
negovata dolzina iznesuva najmalku 35 sm ) togash
se postavuva prashanjeto : Shto i zashto toa se
slucilo?( a i pri nedvosmisleno ubistvo koga ubiecot
e poznat, zatoa shto ubistvoto e rezultat na krivicno
delo protiv Drzavata i pravniot poredok ) KAKO
SHTO BEA UBISTVATA NA PRIPADNICITE NA MVR VO ARACINOVO
JANUARI 2001 g. Tipicen primer za nepostavuvanje
na toa prashanje koe dovede do nenavremeno rasvetluvanje
na slucajot (vsushnost procesot seushte trae nekolku
godini posle nastanot) i koj zavrshi so obid za
rushenje na ustavnoto ureduvanje i narushuvanje
na unitarnosta na Makedonija ( do nekade vo toa
e uspeano no takvi dela spagaat pod TERORIZAM
i VELE-PREDASTVO kako i ZLOUPOTREBA NA SLUZBENA
DOLZNOST OD STRANA NA VISOKI DRZAVNI FUNKCIONERI
- ministri, pretsedatel na vlada i slicno), kako
i zagrozuvanje na javniot sobrakaj i bezbednost,
nepruzanje pomosh pri sobrakajna ili bilo kakva
nezgoda, napushtanje na bezpomoshni lica, neprevzemanje
na merki za zashtita pri rabota i.t.d. Smrta moze
da se javi kako posledica i na nesuvanje na teshki
telesni povredi. Neprirodnata (nasilna ) smrt
ne mora da postoi, a prividno da izgleda kako
posledica na nasilna smrt. Nekogash prirodnata
smrt pojavuva oblik na nasilna smrt. Neizleciv
srcev bolen koj dozivel napad, vo ocaen obid za
vozduh on ja kine oblekata (koshula, mashna itd.
) se grebe sebesi po vrat, butka fotelji ili drug
mebel, go guzva tepisonot dodeka se obiduva da
stigne do prozor koj go krshi i sledniot moment
paga bezzivotno na podot. Prvata slika shto se
dobiva pri ovoj prost primer : Ubistvo so zagushuvanje
proprateno so borba. Sudsko-medicinskata obdukcija
sepak ja dokazuva vistinata. Ponataka, duri i
koga od samiot pocetok e nesomneno deka se raboti
za ubistvo moze da bide nejasno i treba da se
soberat objektivni i subjektivni podatoci za toa
dali e vo prashanje : obicno , prosto ubistvo
; teshko kvalificirano ubistvo ; ubistvo vo mah
(afekt) ili ubistvo od nebriznost. Iskusni ovlasteni
sluzbeni lica na organite na MVR nema nikogash
odma i so celosna sigurnost da tvrdat dali smrta
e nastanata so vina na drugo lice ili seto toa
vo potpolnost se isklucuva. Mora sekogash da se
ima konstatacijata deka sostojbata e onakva kako
SHTO IZGLEDA ili kako SHTO E PRIKAZANA, - ali
- I toa e posebno vazno, moze da e poinaku a da
e prikrieno, maskirano, fingirano, simulirano,
iscenirano odnosno lazna sostojba kako ne bi se
doshlo do pretkrivicna sostojba i istraga. Sekogash
postoi moznost da se raboti za odnapred smisleno,
od nebriznost ili afektno ubistvo pa od tamu i
krivecot da dopolnitelno iskonstruiral fakticka
sostojba koja upatuva kon konstatacija da se raboti
za samoubistvo pa i prirodna smrt. Postoi primer,
moznost da pregazeniot na Zeleznicka pruga vo
samoubistvena namera da skokne od nadvoznikot,
a da pri samiot pad pogine i kako poginat dopolnitelno
bide pregazen od voz koj pominuva na prugata,
no tuka veke se postavuvaat drugi prashanja odnosno
ne samo dali smrta nastapila pri padot ili od
pregazuvanje na vozot nego i kako se nashla zrtvata
na shinite, dali bil butnat od druga raka, ili
predhodno proboden i vo sostojba na LESH frlen
na prugata, udaven, otruen, udren so tap ili ostar
predmet, odstrelan, obesen, zadaven i slicno se
so cel da se prikaze kako tragicen nastan ( nesreken
slucaj ) ili samoubistvo. Nakraj postoi moznosta
da sopatnikot go butnal (isfrlil ) od prozor,
ili pri obid da premine od eden vagon vo drug
se liznal i padnal od vozot pri shto vratata bila
otvorena (zaboravena da se zatvori ) itd. itd.
Ovoj ednostaven primer pokazuva deka postojat
niz moznosti koi na ovlastenite sluzbeni lica
treba stalno da im stojat kako otvoreni prashanja.
Poradi toa treba pri sekoja povreda ili smrten
slucaj da se razrabotuvaat okolnostite koi govorat
za sopstvena krivica, krivica od drugo lice, nesreken
slucaj, ili prirodna smrt. So postepeno utvrduvanje
na faktite eden po eden, eliminiranje ili potvrduvanje
se vrzuva celinata, se eliminiraat najrazlicnite
verzii, dodeka pricinata za smrta stanuva sve
pojasna i pojasna i se doaga sve poblisku do krajot
odnosno ne ostane samo edna edinstvena moznost
a toa e vistinskata pricina (predizvikuvac ) na
smrta. |